No, pa je prva tekma za menoj.
Že zjutraj, ko sem se zbudila, me je zapustilo še zadnje upanje, da bo danes dan brez dežja in bo cesta
suha.
Tudi termometer ni pokazal več kot 12 stopinj.
Zeblo me je že pred štartom, kljub dobremu ogrevanju.
Na prvem...
More
No, pa je prva tekma za menoj.
Že zjutraj, ko sem se zbudila, me je zapustilo še zadnje upanje, da bo danes dan brez dežja in bo cesta
suha.
Tudi termometer ni pokazal več kot 12 stopinj.
Zeblo me je že pred štartom, kljub dobremu ogrevanju.
Na prvem teku me je zeblo v noge, mišice so
bile trde.
Že sem bila v menjavi in sledilo je kolesarjenje.
Vozila sem previdno in nisem veliko tvegala.
Zadnje kar sem si želela je bilo to, da bi padla in se poškodovala.
Tudi oči so me že precej pekle, saj sta
voda in pesek letela na vse strani.
Po drugem krogu kolesa me je začelo zebsti v stopala, komaj sem jih
čutila.
Ko sem tretji krog stopila s kolesa sem mislila da se bom prevrnila, saj stopal sploh nisem čutila.
Drugi tek sem potrebovala precej časa, da sem se segrela.
Niti ni mi bilo potrebno iti »na vse«, saj
nisem imela ničesar več za pridobiti ali izgubiti.
Ko sem prišla v cilj, sem bila na odličnem drugem mestu.
S to tekmo sem zadovoljna, bila je tudi prva letošnja, zato je bi
Less
